Hadith Representative
Urusan najih(keberhasilan), pada yang fasih
Imam Bukhari : 3577حَدَّثَنَا يَحْيَى بْنُ سُلَيْمَانَ قَالَ حَدَّثَنِي ابْنُ وَهْبٍ قَالَ حَدَّثَنِي عُمَرُ أَنَّ سَالِمًا حَدَّثَهُ عَنْ عَبْدِ اللَّهِ بْنِ عُمَرَ قَالَ مَا سَمِعْتُ عُمَرَلِشَيْءٍ قَطُّ يَقُولُ إِنِّي لَأَظُنُّهُ كَذَا إِلَّا كَانَ كَمَا يَظُنُّ بَيْنَمَا عُمَرُ جَالِسٌ إِذْ مَرَّ بِهِ رَجُلٌ جَمِيلٌ فَقَالَ لَقَدْ أَخْطَأَ ظَنِّي أَوْ إِنَّ هَذَا عَلَى دِينِهِ فِي الْجَاهِلِيَّةِ أَوْ لَقَدْ كَانَ كَاهِنَهُمْ عَلَيَّ الرَّجُلَ فَدُعِيَ لَهُ فَقَالَ لَهُ ذَلِكَ فَقَالَ مَا رَأَيْتُ كَالْيَوْمِ اسْتُقْبِلَ بِهِ رَجُلٌ مُسْلِمٌ قَالَ فَإِنِّي أَعْزِمُ عَلَيْكَ إِلَّا مَا أَخْبَرْتَنِي قَالَ كُنْتُ كَاهِنَهُمْ فِي الْجَاهِلِيَّةِ قَالَ فَمَا أَعْجَبُ مَا جَاءَتْكَ بِهِ جِنِّيَّتُكَ قَالَ بَيْنَمَا أَنَا يَوْمًا فِي السُّوقِ جَاءَتْنِي أَعْرِفُ فِيهَا الْفَزَعَ فَقَالَتْ أَلَمْ تَرَ الْجِنَّ وَإِبْلَاسَهَا وَيَأْسَهَا مِنْ بَعْدِ إِنْكَاسِهَا وَلُحُوقَهَا بِالْقِلَاصِ وَأَحْلَاسِهَا قَالَ عُمَرُ صَدَقَ بَيْنَمَا أَنَا نَائِمٌ عِنْدَ آلِهَتِهِمْ إِذْ جَاءَ رَجُلٌ بِعِجْلٍ فَذَبَحَهُ فَصَرَخَ بِهِ صَارِخٌ لَمْ أَسْمَعْ صَارِخًا قَطُّ أَشَدَّ صَوْتًا مِنْهُ يَقُولُ يَا جَلِيحْ أَمْرٌ نَجِيحْ رَجُلٌ فَصِيحْ يَقُولُ لَا إِلَهَ إِلَّا اللَّهُ فَوَثَبَ الْقَوْمُ قُلْتُ لَا أَبْرَحُ حَتَّى أَعْلَمَ مَا وَرَاءَ هَذَا ثُمَّ نَادَى يَا جَلِيحْ أَمْرٌ نَجِيحْ رَجُلٌ فَصِيحْ يَقُولُ لَا إِلَهَ إِلَّا اللَّهُ فَقُمْتُ فَمَا نَشِبْنَا أَنْ قِيلَ هَذَا نَبِيٌّ
Jahja bin Sulejman nam je povedal, Ibn Vahb mi je povedal, Ibn Umar mi je povedal, da mu je Salim povedal od Abdullaha bin Umarja (naj bo Allah zadovoljen z njim), ki je rekel: Nikoli nisem slišal Umarja reči iz kakršnega koli razloga: 'Sumim,' razen da bi bila resničnost takšna, kot je sumil. Nekega dne je Umar sedel, ko je mimo šel čeden moški. Umar je rekel: 'Moj sum je napačen,' ali 'Ta moški se še vedno drži svoje vere iz časov nevednosti,' ali 'On je njihov vedeževalec. Pripeljite ga sem.' Moškega so poklicali k Umarju in mu je povedal svoj sum ter rekel: 'Še nikoli nisem videl česa takega kot danes, da se musliman sooči s pogovorom.' Umar je ponovno rekel: 'Prepričan sem - o svojem sumu - o tebi, razen če mi poveš kaj drugega.' Moški je rekel: 'Bil sem njihov šaman v času džahiliyye.' Umar je vprašal: 'Kaj je najbolj neverjetna stvar, ki ti jo je kdaj prinesel tvoj duh?'. Moški je odgovoril: »Nekega dne, ko sem bil na tržnici, je k meni prišel duh. Vedel sem, da je prestrašen. Duh je rekel: 'Ali ne veš, da je bil džin zmeden in obupan, potem ko se je obrnil stran od mladih kamel v sedlih?' Umar je rekel: 'Džin ima prav. Medtem ko sem spal blizu njihovih idolov, je – v sanjah – nenadoma prišel moški, ki je prinesel tele in ga zaklal. Nato je nekdo zavpil z jokom, ki ga še nikoli nisem slišal tako glasnega kot glas te osebe. Rekel je: 'O džalih – tisti, ki se resno bori proti sovražniku – resnično stvar nadžiha – uspeha – leži v rokah nekoga, ki je zgovoren, ki pravi: 'La ilaha illallah'. Ljudje so presenečeno poskočili. Rekel sem: 'Ne bom ga zapustil, dokler ne ugotovim, kaj se dogaja za vsem tem.' Nato je moški spet zavpil; »O modri mož, resnično je nadžih stvar nekoga, ki je zgovoren in pravi: 'La ilaha illallah'. Vstal sem in kmalu zatem so rekli: 'Ta človek je prerok.'«