Hadith Representative
Utusan yang membawa surat Rasulullah diusir dari majelis
Imam Bukhari : 2723حَدَّثَنَا إِبْرَاهِيمُ بْنُ حَمْزَةَ حَدَّثَنَا إِبْرَاهِيمُ بْنُ سَعْدٍ عَنْ صَالِحِ بْنِ كَيْسَانَ عَنْ ابْنِ شِهَابٍ عَنْ عُبَيْدِ اللَّهِ بْنِ عَبْدِ اللَّهِ بْنِ عُتْبَةَ عَنْ عَبْدِ اللَّهِ بْنِ عَبَّاسٍ رَضِيَ اللَّهُ عَنْهُمَا أَنَّهُ أَخْبَرَهُ أَنَّ رَسُولَ اللَّهِ صَلَّى اللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ كَتَبَ إِلَى قَيْصَرَ يَدْعُوهُ إِلَى الْإِسْلَامِ وَبَعَثَ بِكِتَابِهِ إِلَيْهِ مَعَ دِحْيَةَ الْكَلْبِيِّ وَأَمَرَهُ رَسُولُ اللَّهِ صَلَّى اللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ أَنْ يَدْفَعَهُ إِلَى عَظِيمِ بُصْرَى لِيَدْفَعَهُ إِلَى قَيْصَرَ وَكَانَ قَيْصَرُ لَمَّا كَشَفَ اللَّهُ عَنْهُ جُنُودَ فَارِسَ مَشَى مِنْ حِمْصَ إِلَى إِيلِيَاءَ شُكْرًا لِمَا أَبْلَاهُ اللَّهُ فَلَمَّا جَاءَ قَيْصَرَ كِتَابُ رَسُولِ اللَّهِ صَلَّى اللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ قَالَ حِينَ قَرَأَهُ الْتَمِسُوا لِي هَا هُنَا أَحَدًا مِنْ قَوْمِهِ لِأَسْأَلَهُمْ عَنْ رَسُولِ اللَّهِ صَلَّى اللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ قَالَ ابْنُ عَبَّاسٍ فَأَخْبَرَنِي أَبُو سُفْيَانَ بْنُ حَرْبٍأَنَّهُ كَانَ بِالشَّأْمِ فِي رِجَالٍ مِنْ قُرَيْشٍ قَدِمُوا تِجَارًا فِي الْمُدَّةِ الَّتِي كَانَتْ بَيْنَ رَسُولِ اللَّهِ صَلَّى اللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ وَبَيْنَ كُفَّارِ قُرَيْشٍ قَالَ أَبُو سُفْيَانَ فَوَجَدَنَا رَسُولُ قَيْصَرَ بِبَعْضِ الشَّأْمِ فَانْطُلِقَ بِي وَبِأَصْحَابِي حَتَّى قَدِمْنَا إِيلِيَاءَ فَأُدْخِلْنَا عَلَيْهِ فَإِذَا هُوَ جَالِسٌ فِي مَجْلِسِ مُلْكِهِ وَعَلَيْهِ التَّاجُ وَإِذَا حَوْلَهُ عُظَمَاءُ الرُّومِ فَقَالَ لِتَرْجُمَانِهِ سَلْهُمْ أَيُّهُمْ أَقْرَبُ نَسَبًا إِلَى هَذَا الرَّجُلِ الَّذِي يَزْعُمُ أَنَّهُ نَبِيٌّ قَالَ أَبُو سُفْيَانَ فَقُلْتُ أَنَا أَقْرَبُهُمْ إِلَيْهِ نَسَبًا قَالَ مَا قَرَابَةُ مَا بَيْنَكَ وَبَيْنَهُ فَقُلْتُ هُوَ ابْنُ عَمِّي وَلَيْسَ فِي الرَّكْبِ يَوْمَئِذٍ أَحَدٌ مِنْ بَنِي عَبْدِ مَنَافٍ غَيْرِي فَقَالَ قَيْصَرُ أَدْنُوهُ وَأَمَرَ بِأَصْحَابِي فَجُعِلُوا خَلْفَ ظَهْرِي عِنْدَ كَتِفِي ثُمَّ قَالَ لِتَرْجُمَانِهِ قُلْ لِأَصْحَابِهِ إِنِّي سَائِلٌ هَذَا الرَّجُلَ عَنْ الَّذِي يَزْعُمُ أَنَّهُ نَبِيٌّ فَإِنْ كَذَبَ فَكَذِّبُوهُ قَالَ أَبُو سُفْيَانَ وَاللَّهِ لَوْلَا الْحَيَاءُ يَوْمَئِذٍ مِنْ أَنْ يَأْثُرَ أَصْحَابِي عَنِّي الْكَذِبَ لَكَذَبْتُهُ حِينَ سَأَلَنِي عَنْهُ وَلَكِنِّي اسْتَحْيَيْتُ أَنْ يَأْثُرُوا الْكَذِبَ عَنِّي فَصَدَقْتُهُ ثُمَّ قَالَ لِتَرْجُمَانِهِ قُلْ لَهُ كَيْفَ نَسَبُ هَذَا الرَّجُلِ فِيكُمْ قُلْتُ هُوَ فِينَا ذُو نَسَبٍ قَالَ فَهَلْ قَالَ هَذَا الْقَوْلَ أَحَدٌ مِنْكُمْ قَبْلَهُ قُلْتُ لَا فَقَالَ كُنْتُمْ تَتَّهِمُونَهُ عَلَى الْكَذِبِ قَبْلَ أَنْ يَقُولَ مَا قَالَ قُلْتُ لَا قَالَ فَهَلْ كَانَ مِنْ آبَائِهِ مِنْ مَلِكٍ قُلْتُ لَا قَالَ فَأَشْرَافُ النَّاسِ يَتَّبِعُونَهُ أَمْ ضُعَفَاؤُهُمْ قُلْتُ بَلْ ضُعَفَاؤُهُمْ قَالَ فَيَزِيدُونَ أَوْ يَنْقُصُونَ قُلْتُ بَلْ يَزِيدُونَ قَالَ فَهَلْ يَرْتَدُّ أَحَدٌ سَخْطَةً لِدِينِهِ بَعْدَ أَنْ يَدْخُلَ فِيهِ قُلْتُ لَا قَالَ فَهَلْ يَغْدِرُ قُلْتُ لَا وَنَحْنُ الْآنَ مِنْهُ فِي مُدَّةٍ نَحْنُ نَخَافُ أَنْ يَغْدِرَ قَالَ أَبُو سُفْيَانَ وَلَمْ يُمْكِنِّي كَلِمَةٌ أُدْخِلُ فِيهَا شَيْئًا أَنْتَقِصُهُ بِهِ لَا أَخَافُ أَنْ تُؤْثَرَ عَنِّي غَيْرُهَا قَالَ فَهَلْ قَاتَلْتُمُوهُ أَوْ قَاتَلَكُمْ قُلْتُ نَعَمْ قَالَ فَكَيْفَ كَانَتْ حَرْبُهُ وَحَرْبُكُمْ قُلْتُ كَانَتْ دُوَلًا وَسِجَالًا يُدَالُ عَلَيْنَا الْمَرَّةَ وَنُدَالُ عَلَيْهِ الْأُخْرَى قَالَ فَمَاذَا يَأْمُرُكُمْ بِهِ قَالَ يَأْمُرُنَا أَنْ نَعْبُدَ اللَّهَ وَحْدَهُ لَا نُشْرِكُ بِهِ شَيْئًا وَيَنْهَانَا عَمَّا كَانَ يَعْبُدُ آبَاؤُنَا وَيَأْمُرُنَا بِالصَّلَاةِ وَالصَّدَقَةِ وَالْعَفَافِ وَالْوَفَاءِ بِالْعَهْدِ وَأَدَاءِ الْأَمَانَةِ فَقَالَ لِتَرْجُمَانِهِ حِينَ قُلْتُ ذَلِكَ لَهُ قُلْ لَهُ إِنِّي سَأَلْتُكَ عَنْ نَسَبِهِ فِيكُمْ فَزَعَمْتَ أَنَّهُ ذُو نَسَبٍ وَكَذَلِكَ الرُّسُلُ تُبْعَثُ فِي نَسَبِ قَوْمِهَا وَسَأَلْتُكَ هَلْ قَالَ أَحَدٌ مِنْكُمْ هَذَا الْقَوْلَ قَبْلَهُ فَزَعَمْتَ أَنْ لَا فَقُلْتُ لَوْ كَانَ أَحَدٌ مِنْكُمْ قَالَ هَذَا الْقَوْلَ قَبْلَهُ قُلْتُ رَجُلٌ يَأْتَمُّ بِقَوْلٍ قَدْ قِيلَ قَبْلَهُ وَسَأَلْتُكَ هَلْ كُنْتُمْ تَتَّهِمُونَهُ بِالْكَذِبِ قَبْلَ أَنْ يَقُولَ مَا قَالَ فَزَعَمْتَ أَنْ لَا فَعَرَفْتُ أَنَّهُ لَمْ يَكُنْ لِيَدَعَ الْكَذِبَ عَلَى النَّاسِ وَيَكْذِبَ عَلَى اللَّهِ وَسَأَلْتُكَ هَلْ كَانَ مِنْ آبَائِهِ مِنْ مَلِكٍ فَزَعَمْتَ أَنْ لَا فَقُلْتُ لَوْ كَانَ مِنْ آبَائِهِ مَلِكٌ قُلْتُ يَطْلُبُ مُلْكَ آبَائِهِ وَسَأَلْتُكَ أَشْرَافُ النَّاسِ يَتَّبِعُونَهُ أَمْ ضُعَفَاؤُهُمْ فَزَعَمْتَ أَنَّ ضُعَفَاءَهُمْ اتَّبَعُوهُ وَهُمْ أَتْبَاعُ الرُّسُلِ وَسَأَلْتُكَ هَلْ يَزِيدُونَ أَوْ يَنْقُصُونَ فَزَعَمْتَ أَنَّهُمْ يَزِيدُونَ وَكَذَلِكَ الْإِيمَانُ حَتَّى يَتِمَّ وَسَأَلْتُكَ هَلْ يَرْتَدُّ أَحَدٌ سَخْطَةً لِدِينِهِ بَعْدَ أَنْ يَدْخُلَ فِيهِ فَزَعَمْتَ أَنْ لَا فَكَذَلِكَ الْإِيمَانُ حِينَ تَخْلِطُ بَشَاشَتُهُ الْقُلُوبَ لَا يَسْخَطُهُ أَحَدٌ وَسَأَلْتُكَ هَلْ يَغْدِرُ فَزَعَمْتَ أَنْ لَا وَكَذَلِكَ الرُّسُلُ لَا يَغْدِرُونَ وَسَأَلْتُكَ هَلْ قَاتَلْتُمُوهُ وَقَاتَلَكُمْ فَزَعَمْتَ أَنْ قَدْ فَعَلَ وَأَنَّ حَرْبَكُمْ وَحَرْبَهُ تَكُونُ دُوَلًا وَيُدَالُ عَلَيْكُمْ الْمَرَّةَ وَتُدَالُونَ عَلَيْهِ الْأُخْرَى وَكَذَلِكَ الرُّسُلُ تُبْتَلَى وَتَكُونُ لَهَا الْعَاقِبَةُ وَسَأَلْتُكَ بِمَاذَا يَأْمُرُكُمْ فَزَعَمْتَ أَنَّهُ يَأْمُرُكُمْ أَنْ تَعْبُدُوا اللَّهَ وَلَا تُشْرِكُوا بِهِ شَيْئًا وَيَنْهَاكُمْ عَمَّا كَانَ يَعْبُدُ آبَاؤُكُمْ وَيَأْمُرُكُمْ بِالصَّلَاةِ وَالصَّدَقَةِ وَالْعَفَافِ وَالْوَفَاءِ بِالْعَهْدِ وَأَدَاءِ الْأَمَانَةِ قَالَ وَهَذِهِ صِفَةُ النَّبِيِّ قَدْ كُنْتُ أَعْلَمُ أَنَّهُ خَارِجٌ وَلَكِنْ لَمْ أَظُنَّ أَنَّهُ مِنْكُمْ وَإِنْ يَكُ مَا قُلْتَ حَقًّا فَيُوشِكُ أَنْ يَمْلِكَ مَوْضِعَ قَدَمَيَّ هَاتَيْنِ وَلَوْ أَرْجُو أَنْ أَخْلُصَ إِلَيْهِ لَتَجَشَّمْتُ لُقِيَّهُ وَلَوْ كُنْتُ عِنْدَهُ لَغَسَلْتُ قَدَمَيْهِ قَالَ أَبُو سُفْيَانَ ثُمَّ دَعَا بِكِتَابِ رَسُولِ اللَّهِ صَلَّى اللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ فَقُرِئَ فَإِذَا فِيهِ بِسْمِ اللَّهِ الرَّحْمَنِ الرَّحِيمِ مِنْ مُحَمَّدٍ عَبْدِ اللَّهِ وَرَسُولِهِ إِلَى هِرَقْلَ عَظِيمِ الرُّومِ سَلَامٌ عَلَى مَنْ اتَّبَعَ الْهُدَى أَمَّا بَعْدُ فَإِنِّي أَدْعُوكَ بِدِعَايَةِ الْإِسْلَامِ أَسْلِمْ تَسْلَمْ وَأَسْلِمْ يُؤْتِكَ اللَّهُ أَجْرَكَ مَرَّتَيْنِ فَإِنْ تَوَلَّيْتَ فَعَلَيْكَ إِثْمُ الْأَرِيسِيِّينَ وَ{ يَا أَهْلَ الْكِتَابِ تَعَالَوْا إِلَى كَلِمَةٍ سَوَاءٍ بَيْنَنَا وَبَيْنَكُمْ أَلَّا نَعْبُدَ إِلَّا اللَّهَ وَلَا نُشْرِكَ بِهِ شَيْئًا وَلَا يَتَّخِذَ بَعْضُنَا بَعْضًا أَرْبَابًا مِنْ دُونِ اللَّهِ فَإِنْ تَوَلَّوْا فَقُولُوا اشْهَدُوا بِأَنَّا مُسْلِمُونَ }قَالَ أَبُو سُفْيَانَ فَلَمَّا أَنْ قَضَى مَقَالَتَهُ عَلَتْ أَصْوَاتُ الَّذِينَ حَوْلَهُ مِنْ عُظَمَاءِ الرُّومِ وَكَثُرَ لَغَطُهُمْ فَلَا أَدْرِي مَاذَا قَالُوا وَأُمِرَ بِنَا فَأُخْرِجْنَا فَلَمَّا أَنْ خَرَجْتُ مَعَ أَصْحَابِي وَخَلَوْتُ بِهِمْ قُلْتُ لَهُمْ لَقَدْ أَمِرَ أَمْرُ ابْنِ أَبِي كَبْشَةَ هَذَا مَلِكُ بَنِي الْأَصْفَرِ يَخَافُهُ قَالَ أَبُو سُفْيَانَ وَاللَّهِ مَا زِلْتُ ذَلِيلًا مُسْتَيْقِنًا بِأَنَّ أَمْرَهُ سَيَظْهَرُ حَتَّى أَدْخَلَ اللَّهُ قَلْبِي الْإِسْلَامَ وَأَنَا كَارِهٌ
Povedal nam je [Ibrahim bin Hamzah], ki nam je povedal [Ibrahim bin Sa'ad] od [Saliha bin Kaisana] od [Ibn Shihaba] od ['Ubaidullaha bin 'Abdullaha bin 'Utbe] od ['Abdullaha bin 'Abbas radliallahu 'anhuma], da ga je obvestil, da je Poslanec Muhammed, mir in blagoslov z njim, napisal pismo Kaišarju - rimskemu kralju - v katerem ga je povabil k sprejetju islama. Zato mu je poslal Dihjo Al Kalbiya s svojim pismom, Poslanec Muhammed, mir in blagoslov z njim, pa mu je ukazal, naj ga najprej izroči uradnikom Buše in nato Kaišarju. In Kaišar, ko ga je Allah premagal proti perzijskim četam, je hodil med mestoma Himš in Ilija v zahvalo za zmago, ki mu jo je Allah dal. Ko je pismo Poslanca mnbn (mir in blagoslov z njim) prišlo do Kaišarja, je po branju rekel: »Pripeljite mi nekoga iz njegovega ljudstva, da ga bom lahko vprašal o Poslancu mnbn (mir z njim).« [Ibn Abbas] radiallahu anhu je rekel: »[Abu Sufjan bin Harb] mi je povedal, da je bil takrat v Siriji s Kurejši, ki so obiskali to državo, da bi trgovali v času miru/premirja med prerokom mnbn (mir z njim) in kurejšijskimi neverniki. Abu Sufjan je rekel: »Kaišarjev sel nas je srečal, ko smo bili v Siriji, nato pa je šel povabit mene in moje prijatelje, dokler nismo prispeli v deželo Ilija.« Povabili so nas, naj gremo noter in se srečamo s Kaišarjem, ki je takrat sedel v svojem kraljevem zboru, nosil je krono, okoli njega pa so bili dostojanstveniki rimskega kraljestva. Zato je rekel svojemu tolmaču: »Vprašaj jih, kdo od njih ima najbližje nasab – krvno sorodstvo – z možem, ki trdi, da je prerok.« Abu Sufjan je rekel; jaz pa sem rekel: »Jaz sem oseba, ki je najbližje po rodu.« Vprašal je: »Kakšno je tvoje razmerje z njim?« Odgovoril sem: »On je sin mojega strica.« In takrat ni bilo nikogar od potomcev Bani 'Abdu Manafa razen mene. Potem je Qaishar spet rekel: »Pripeljite ga bližje k meni.« Nato je ukazal mojim prijateljem in jih postavil za mano v vrsto blizu mojih ramen. Nato je rekel svojemu tolmaču: »Povej njegovim prijateljem, da sem tega moža vprašal o možu, ki trdi, da je prerok. Če laže, potem mu laži tudi ti.« Abu Sufjan je rekel: »Pri Allahu, če ne bi bilo sramu, ki bi slabo vplival na moje tovariše, če bi lagal, bi lagal, ko me je vprašal o preroku (naj bo mir in blagoslov z njim). Vendar me je bilo sram, da sem jim dal slabo podobo laganja, zato sem to potrdil.« Nato je rekel svojemu tolmaču: »Povej mu, kakšno je rodovno poreklo tega človeka med vami?« Odgovoril sem: »Med nami je mož dobrega rodu.« Ponovno je vprašal: »Je kdo od vas pred njim kdaj to rekel o njem kot preroku?« Odgovoril sem: »Nihče ni.« Ponovno je vprašal: »Ste ga kdaj obtožili laganja, preden je to trdil?« Odgovoril sem: »Nikoli.« Ponovno je vprašal: »Je kateri od njegovih prednikov kdaj postal kralj?« Odgovoril sem: »Noben.« Ponovno je vprašal: »Ali so ljudje, ki mu sledijo, izmed uglednih ljudi ali izmed šibkih?« Odgovoril sem: »Tudi tisti, ki mu sledijo, so šibki ljudje.« Ponovno je vprašal: »Ali se število njegovih privržencev povečuje ali zmanjšuje?«. Odgovoril sem: 'Pravzaprav se povečuje.' Ponovno je vprašal: 'Ali je kdo, ki spet postane odpadnik, ker sovraži nauke svoje vere, potem ko jih je sprejel?' Odgovoril sem: 'Nič.' Ponovno je vprašal: 'Je kdaj izdal?' Odgovoril sem: 'Nikoli. In zdaj smo v obdobju miru in skrbi nas, da nas bo izdal.' Abu Sufjan je rekel: 'Kralj mi ni dal niti najmanjše priložnosti, da bi izrekel eno samo besedo, s katero bi ga lahko kritiziral - preroka, mir z njim -, ne da bi se bal, da bi te besede drugim ljudem dale - slab - vtis o meni.' Ponovno je vprašal: 'Se ti boriš proti njemu ali se on bori proti tebi?' Odgovoril sem: 'Da.' Nadaljeval je: 'Kako se je končala tvoja vojna?' Odgovoril sem: 'Izmenjujeva se zmaga in poraz. Včasih on premaga nas, drugič mi njega.' Ponovno je vprašal: 'Kaj ti je potem ukazal storiti?' Odgovoril sem: 'Ukazal nam je, naj častimo samo Alaha in ne pridružujemo ničesar Njemu, in prepovedal nam je častiti tisto, kar so častili naši predniki. Ukazal nam je tudi, naj opravljamo molitve, dajemo šako, smo pošteni, izpolnjujemo obljube in izpolnjujemo ukaze.' Medtem ko sem odgovarjal na vse to, je svojemu tolmaču rekel: 'Povej mu, da si, ko sem te vprašal o njegovem rodu med vami, odgovoril, da je mož dobrega rodu. In to je bil resnično Poslanec, ki je bil vedno poslan med svoje rodove – potomce – svojega ljudstva. In ko sem te vprašal, ali je bil med vami kdo, ki je to priznal pred njim, si odgovoril, da ni bilo nikogar. Zato sem rekel, če je kdo med vami to rekel pred njim, potem je ta oseba le sledila besedam tistih pred njim. In ko sem te vprašal, ali si ga kdaj obtožil laganja, preden je priznal to priznanje, si rekel ne. Iz tega sem vedel, da se mu je bilo nemogoče izogniti lažem ljudem in si nato drzniti lagati proti Alahu. In ko sem te vprašal, ali je bil kateri od njegovih prednikov kralj, si rekel ne.' Rekel sem, če je bil kateri od njegovih prednikov kralj, sem rekel, potem ta oseba išče – ponovno si pridobi – kraljestvo svojih prednikov. In ko sem te vprašal, ali so bili tisti, ki so mu sledili, izmed plemičev ali šibkih, si rekel, da so mu sledili šibki. In res so bili privrženci Poslanca. In ko sem te vprašal, ali se število njegovih privržencev povečuje ali zmanjšuje, si rekel, da se povečuje. In res, vera še naprej narašča, dokler se ne izpopolni. In ko sem te vprašal, ali je kdo postal odpadnik zaradi sovraštva do naukov svoje vere, potem ko jih je sprejel, si rekel ne. In takšna je vera, ko enkrat vstopi v globino srca, je nihče ne bo sovražil – glede naukov lastne vere –. In ko sem te vprašal, ali te je kdaj izdal, si odgovoril, da nikoli. In tako Poslanci ne bi izdali. In ko sem te vprašal, ali se boriš proti njemu in se on bori proti tebi, si odgovoril, da so bile pogoste vojne in da sta se tvoji in njegovi vojni spremenili. Včasih te on premaga, včasih pa ga lahko premagaš ob drugih priložnostih. In tako so bili preizkušeni poslanci in na koncu je bila zmaga zagotovo njihova. In ko sem te vprašal, kaj ti je ukazal storiti, si odgovoril, da ti je ukazal, da častiš Alaha tako, da mu v ničemer ne pridružuješ partnerjev, in da ti je prepovedal tisto, kar so častili tvoji predniki, in da ti je ukazal, da opravljaš molitve, daješ šako, si pošten, izpolnjuješ svoje obljube in izpolnjuješ svoj mandat.' Kralj je rekel: 'To so lastnosti preroka. Resnično sem že vedel, da se je pojavil zadnji prerok, vendar si nikoli nisem mislil, da bo prišel izmed vas - Kurejših -. Če je to, kar praviš, res, bo resnično vladal deželi, ki je zdaj pod mojimi nogami, in če bi imel kakršno koli upanje, da ga bom srečal, bi se zagotovo zavezal, da se bom srečal z njim. In če bi bil pred njim, bi mu zagotovo umil podplate.' Abu Sufjan je rekel: 'Nato je prosil za pismo preroka, sallallaahu alejhi ve sellem, in mu ga prebral, katerega vsebina je bila; 'Bismillahir rahmaanir rahim. Od Muhameda, Alahovega služabnika in Njegovega Poslanca, Herakliju, rimskemu kralju, Varnost za tiste, ki sledijo navodilom. Potem vas od tod resnično kličem s klicem islama. Sprejmite islam in varni boste. Sprejmite islam in Alah vas bo dvakrat nagradil. Če pa boste oklevali, boste nosili grehe naroda Arisiyyiin -Erapapa. In; - V tem pismu je zapisal Alahovo besedo QS Alu 'Imran verz 63 -, ki pomeni - 'O ljudje Knjige, držite se besede - odloka - med nami in vami ni nesoglasja, da častimo samo Alaha in da Njemu ne pridružujemo ničesar in da nekateri od nas ne jemljejo drugih za gospodarje poleg Alaha. Če se obrnejo stran, jim recite: 'Bodite priča, da smo mi tisti, ki se pokoravamo -Allahu-'. Abu Sufjan je rekel: »Ko je kralj končal svojo izjavo, se je nenadoma zaslišal glasen hrup ljudi okoli njega, rimskih dostojanstvenikov, ki se je še stopnjeval, in nisem razumel, kaj govorijo. Nato so nam ukazali, naj odidemo. Ko sem se s prijatelji že odpravljal stran od njihovega zbora, sem prijateljem rekel: 'Zadeva tega sina Abu Kabsyaha je resnično velika. To je kralj ljudstva Bani Asfar – rumenopoltega/rimskega naroda – za katerega tudi sam skrbi.' Abu Sufjan je ponovno rekel: 'Pri Alahu, vedno sem se počutil ponižanega in sem bil zelo prepričan, da bodo njegove zadeve – njegova vera – uspešne, dokler mi Allah ni končno odprl srca, da sem sprejel islam, čeprav sem ga prej sovražil.'«